Jude

Judova splošna poslanica

1. Poglavje

1 § Juda, ^{▼▼[Okoli leta Gospodovega 66.]} služabnik Jezusa Kristusa in Jakobov brat, tem, ki so posvečeni po Bogu Očetu in ohranjeni v Jezusu Kristusu in poklicani: 2 ‚Usmiljenje in mir in ljubezen naj vam bodo pomnožene.‘

3 Ljubljeni, ko sem posvetíl vso marljivost, da vam pišem o skupni rešitvi duš, je bilo zame nujno, da vam pišem in vas spodbujam, da se iskreno potegujete za vero, ki je bila enkrat [za vselej] izročena svetim. 4 Kajti ne-sluteč so se prikradli določeni ljudje, ki so bili že od davno odrejeni za to obsodbo, brezbožni ljudje, ki milost našega Boga sprevračajo v opolzkost in zanikajo edinega Gospoda Boga in našega Gospoda Jezusa Kristusa. 5 Hočem vas torej spomniti, čeprav ste nekoč to vedeli, da je Gospod, ki je ljudi rešil iz egiptovske dežele, potem uničil te, ki niso verovali. 6 In angele, ki niso obdržali svojega prvega stanja, ^{▼▼prvega stanja: ali, kneževine.} temveč so zapustili svoje lastno prebivališče, je ohranil v večnih verigah pod temo, do sodbe vélikega dne. 7 Celó kakor so Sódoma in Gomóra in na podoben način mesta okoli njiju, ki so same sebe predajala v prešuštvo in hodila za tujim ^{▼▼tujim: gr. drugim.} mesom, postavljena kot primer, trpeč maščevanje večnega ognja. 8 Podobno tudi ti umazani sanjači omadežujejo meso, prezirajo gospostvo in hudobno govorijo o dostojanstvih. 9 Vendarle si nadangel Mihael, ko se je pričkal s hudičem in prerekal glede Mojzesovega telesa, ni drznil zoper njega udrihati obtožbe, temveč je rekel: ^d „Gospod te ošteje.“ 10 Toda ti govorijo hudobno o teh stvareh, ki jih ne poznajo; toda kar naravno vedo, kot brezčutne živali, v teh stvareh sami sebe kvarijo. 11 Gorje jim! Kajti odšli so na Kajnovo ^e pot in lakomno tekli za Bileámovo ^f zmoto po nagrado in propadli v Korahovem ^g uporu. 12 Ti so madeži ^{▼▼[madeži: gr. polica ali skalni greben v morju.]} na vaših dobrodelnih pojedinah, ko se zabavajo z vami in se hranijo brez strahu; oblaki so brez vode, ki jih vetrovi nosijo okoli; drevesa, katerih sad vene, brez sadu, dvakrat mrtva, izruvana s koreninami; 13 besneči morski valovi, ki se penijo od svoje lastne sramote; blodeče zvezde, ki jim je za vedno prihranjena črna temà. 14 In tudi Henoh, sedmi od Adama, je prerokoval o njih, rekoč: ‚Glej, Gospod prihaja z deset tisoči svojih svetih, 15 § da izvrši sodbo nad vsemi in da prepriča vse, ki so med njimi brezbožni, o vseh njihovih brezbožnih dejanjih, ki so jih brezbožno zagrešili in o vseh njihovih trdih govorih, katere so brezbožni grešniki govorili zoper njega.‘ 16 To so godrnjači, pritoževalci, ki hodijo za svojimi lastnimi poželenji; in njihova usta govorijo velike napihnjene besede, ker zaradi koristi občudujejo človeško zunanjost.

17 Toda ljubljeni, spominjajte se besed, ki so vam jih prej govorili apostoli našega Gospoda Jezusa Kristusa, 18 kako so vam povedali, da bodo v poslednjem času zasmehovalci, ki naj bi hodili za svojimi lastnimi brezbožnimi poželenji. 19 Ti so tisti, ki se oddvojijo, čutni, ki nimajo Duha. 20 Toda vi, ljubljeni, se izgrajujte v vaši najsvetejši veri, moleč v Svetem Duhu, 21 ohranite se v Božji ljubezni, pričakujte usmiljenje našega Gospoda Jezusa Kristusa, za večno življenje. 22 § In do nekaterih imejte sočutje, s tem da delate razliko; 23 § druge pa rešite s strahom in jih potegnite iz ognja; in sovražite celó obleko, omadeževano z mesom.

24 Torej njemu, ki vas je zmožen varovati pred padcem in vas s silno radostjo predstaviti brezhibne pred prisotnost svoje slave, 25 edinemu modremu Bogu, našemu Odrešeniku, bodi slava in veličanstvo, gospostvo in oblast, tako sedaj kot na veke. Amen.